Sončni zahod

Ah! Mali princ, tako sem malo po malo spoznaval tvoje majhno, otožno življenje. Razen sladke miline sončnih zahodov dolgo nisi imel ničesar, kar bi te razvedrilo. To novo podrobnost sem izvedel četrtega dne zutraj, ko si mi dejal:
'Zelo rad imam sončne zahode. Dajva, oglejva si sončni zahod.'
'Počakati morava vendar... '
'Kaj počakati?'
'Počakati, da sonce zaide.'
Najprej si se zelo začudil, potem pa si se samemu sebi zasmejal. In si mi dejal:
'Zdi se mi, da sem še vedno doma!'
Res. Kadar je v Združenih državah poldne, tedaj, to vsi vemo, v Franciji sonce zahaja. Zahod bi videli. če bi mogli v kratki minuti priti v Francijo. Toda Francija je, žal, predaleč. Na tvojem malem planetu pa ti je zadostovalo, če si premaknil stol za nekaj korakov nazaj. In kadar se ti je zahotelo, si gledal, kako sonce tone...
'Nekega dne sem videl sončni zahod štiriinštiridesetkrat!'

In čez čas si dejal:
'Veš... kadar je človek zelo žalosten, rad gleda sončne zahode... '
'V enem samem dnevu si bil torej štiriinštiridesetkrat žalosten?'

Toda Mali princ ni odgovoril.


- Antoine de Saint-Exupery, Mali princ

Pavček - Moj angel

Pravijo, da ima vsak
svojega angela.
Moj je čist meni enak:
nikoli ga ni doma.

Ko ga kličem, ga ni.
Ko ga iščem, ga ni.
Ko sem priden, ga ni.
Morda ga pa sploh ni.

A včasih se kar pojavi.
Če sem tiho, pozdravi,
če grd, me krecne po glavi
ali pa nogo podstavi,

da kot prava neroda
na suhem po tleh zgrmim.
Tako se igra. Škoda,
da jaz se ne morem z njim.