Če vidiš, da se smejim iz
svojega modrega volkswagna,
ko drvim skozi rumeno luč
naravnost v sonce,
potem to pomeni,
da so me uklonile
roke
norega življenja -
razmišljam o akrobatih na trapezih,
o pritlikavcih z velikimi cigarami,
o ruski zimi v zgodnjih štiridesetih,
o chopinu s torbo polno poljske zemlje,
o stari natakarici, ki mi prinaša še eno
skodelico kave in se mi
nasmiha.
- Charles Bukowski, (Ena za čistilce čevljev)
8. oktober 2012
Pustolovec sem...
Pustolovec sem, ki išče svoj zaklad.
- Paulo Coelho, Alkimist
Kdo sem? Dobro, vem, o tem sem že pisala, o tem sem že razmišljala. Nisem niti prva, niti zadnja.
Sem pustolovec, ki išče svoj zaklad. Ker si želim pustolovščin. Ker se izgubim med potjo. Ker verjamem v zaklade.
Sem večni otrok, ki se ves čas čudi, naivno sprašuje in ničesar ne jemlje za samoumevno.
Zamujam in karakterno mi sede veliko bolje, kakor priti pravočasno. Ali pa celo čakati in se igrati z dolgočasjem.
Ne berem, ker bi mi bilo dolgčas. Berem, ker mi knjige predstavljajo varen domišljijski svet, kamor lahko kadar koli pobegnem. In vedno sem resna, kadar govorim o tem svetu.
Včasih se z izgledom obremenjujem preveč. Takrat se mi ne da iz hiše in je lak na nohtih popoln. Včasih se mi ne da, takrat je lak okrušen, lasje speti, oblačila preprosta, široka in predvsem udobna.
Čarobne besede so: ne upaš si. Kadar je s tem prizadet moj ego, ti bom dokazala nasprotno.
Praktično zaljubljena sem v mamičin avto, ti. Veliki Beli, Lepi Beli, kakor mi paše. Ima svoj karakter, trmast je kot jaz. In delno perfekcionist, kot jaz. Zaljubljenost ni nič drugega kot projekcija samega sebe.
Živela sem v Avstraliji, Sydney, eno najlepših mest na svetu. Moje najljubše mesto na svetu je Edinburgh, Škotska. Kdaj pa kdaj mi je lažje razmišljati v angleščini. Govorim hitro. Ko se zgodi kombinacija, mi zmanjka besed.
Rada sem sama s seboj in mojimi mislimi. To pravzaprav zahtevajo s svojim non-stop vrtenjem.
Doma imam pet Svetih pisem, od tega je eno v slovenščini, ostalo v angleščini. So nekje na tleh poleg moje lastne mini knjižnice. Posteljo si delim s sedemnajstimi plišastimi.... ummm... 'medvedki'.
Precej sem posebna. In točno takšna hočem biti.
- Paulo Coelho, Alkimist
Kdo sem? Dobro, vem, o tem sem že pisala, o tem sem že razmišljala. Nisem niti prva, niti zadnja.
Sem pustolovec, ki išče svoj zaklad. Ker si želim pustolovščin. Ker se izgubim med potjo. Ker verjamem v zaklade.
Sem večni otrok, ki se ves čas čudi, naivno sprašuje in ničesar ne jemlje za samoumevno.
Zamujam in karakterno mi sede veliko bolje, kakor priti pravočasno. Ali pa celo čakati in se igrati z dolgočasjem.
Ne berem, ker bi mi bilo dolgčas. Berem, ker mi knjige predstavljajo varen domišljijski svet, kamor lahko kadar koli pobegnem. In vedno sem resna, kadar govorim o tem svetu.
Včasih se z izgledom obremenjujem preveč. Takrat se mi ne da iz hiše in je lak na nohtih popoln. Včasih se mi ne da, takrat je lak okrušen, lasje speti, oblačila preprosta, široka in predvsem udobna.
Čarobne besede so: ne upaš si. Kadar je s tem prizadet moj ego, ti bom dokazala nasprotno.
Praktično zaljubljena sem v mamičin avto, ti. Veliki Beli, Lepi Beli, kakor mi paše. Ima svoj karakter, trmast je kot jaz. In delno perfekcionist, kot jaz. Zaljubljenost ni nič drugega kot projekcija samega sebe.
Živela sem v Avstraliji, Sydney, eno najlepših mest na svetu. Moje najljubše mesto na svetu je Edinburgh, Škotska. Kdaj pa kdaj mi je lažje razmišljati v angleščini. Govorim hitro. Ko se zgodi kombinacija, mi zmanjka besed.
Rada sem sama s seboj in mojimi mislimi. To pravzaprav zahtevajo s svojim non-stop vrtenjem.
Doma imam pet Svetih pisem, od tega je eno v slovenščini, ostalo v angleščini. So nekje na tleh poleg moje lastne mini knjižnice. Posteljo si delim s sedemnajstimi plišastimi.... ummm... 'medvedki'.
Precej sem posebna. In točno takšna hočem biti.
Naročite se na:
Objave (Atom)