Nickov 'švic' + update

Torej, včeraj (27.11.2009) sva se s tetko Petro podale na dolgo obljubljeni izlet + koncert. Nastopali so Backstreet Boys....nekaj za nostalgijo, čeprav bi se najbrž lahko na novo zaljubila tudi v cd This is us... check it out ;)

Ob treh odhod izpred Tivolija, ob šestih prihod v Zagreb oz do Arene Zagreb. Najprej pol ure čakanja pred vrati... še uro in pol čakanja, da je na oder stopil predpevec Bojan (zadnji junak Hrvaškega Idola, ki močno spominja na Tošeta:)). Po parih pesmih se luči prižgejo.... sledi samo še več čakanja. Do devetih. Prevladovalo je splošno mnenje, da se bojo fantje morali močno potruditi, da se odkupijo...

Začetek. Kričanje. Bacstreet's back, seveda.... Skakanje. Prerivanje. Konec prve pesmi. Nick dobi brisačo, v katero obriše svoj prepoteni obraz.... potezo zaključi z zamahom proti obiskovalkam... naslednjih par pesmi se na žalost ne spomnim. Moje dogajanje se je zožalo, skrčilo na modro brisačo za katero je od začetka vleklo kar nekaj parov rok. Večino sva si lastili jaz & Petra. Sledilo je ščipanje, grožnje, renčanje, še več kričanja - tokrat na druge ljudi, ki so govorili naj spustim... Iskanje noža, vžigalnika...če bo treba, bomo brisačo razdelili. Dobri duši kot sva, sva dovolili, da odgriznejo majhen kos brisače.... Zaključek: glavnina je ostala v moji torbi, zdaj je na popravilu :D

Ob 10:45 je bilo predstave konec. Nekaj je na tem, ko punce kričijo, se fantje pogledajo in nasmehnejo drug drugemu... uživajo v tem.

Bolečine so se pojavljale v rokah, preponi, vratu, glasu se sploh ne spomnim, zvok... ?!, hrbet, noge.... Danes se je vse osredotočilo na vrat...ouch. Mislim, da so odplačali zamudo. :)

Sicer pa je bila včeraj obletnica: čez točno dva meseca sledi prvi šolski dan. Kovčki so doma, kopalke se še vedno iščejo, prošnja za vizo je pod drobnogledom... Naslednjih 14 dni pa bo sestavljenih iz dodatnega cepljeja in puljenja zob...

Srečno?!!! :D

Čestitke obema!!

Torej, danes je rojstni dan osebe, ki jo zlahka uvrstim med tri najljubše na svetu. Moj ata :) heroj po dolgem in po čez, poln zgodb iz 'mlajših let', pa jih ne omenja preveč pogosto. Šele pred kratkim se mi je posvetila ideja, da sem podedovala to popotovalno žilico direktno od njega....najprej kratek obisk USA, potem pa naprej v Avstralijo. To izvem šele potem, ko si pot že kar začrtam....

Vem za več razlogov, zakaj mi bo uspelo, kjer koli in kadar koli si kaj zadam...eden je 99.9% popolno življenje v Sloveniji, najboljša družina, prijatelji, ki jih ne najdeš povsod... Drugi razlog pa je, da se trudim za dva....zase in zanj. Dva je več kot eden...

Medtem ko sem iskala popoln verz, ki bi ga napisala na čestitko, sem se odločila za nekaj drastičnega... gremo objaviti blog, sprejeti dan odhoda in najti countdown, ki bo dejansko uporaben in viden. Tako facebook kot blog sta zdaj dopolnjena z dodatnim okraskom....pravi, da je do odhoda še 79 dni....

Za zaključek - vse najboljše ata in čestitke sebi za uspešno naloženi countdown ;)

Na pol poti

'Love is the one thing that lifts our common experience to the extraordinary.' -Kate Mosse, Sepulchre (Grobnica)

Danes je uradno plačanih 30% akontacije za letalsko karto - iz Brnika na Dunaj, iz Dunaja v Doho. Po mojih poizvedovanjih precej lepo, bogato mesto oz otok v Qatarju, Južni Arabski polotok. Od tam naprej v Melbourne, kjer ostanem dan ali dva pri družini Katje Knuplež s katero potujem. Zadnja postaja Sydney. Obljubjena mi je skupina imenovana 'hospitality team'...definitivno zveni zelo zabavno :) Odidem 10. januarja, na cilj pa pridem 14. Moja prošnja za vizo bo morala počakati kakšen teden, ampak za enkrat gre vse veliko bolj po načrtih kot sem pričakovala.... brez skrbi, zabavne zgodbice še pridejo :)

Čas, čas, čas.....

Vse ima svojo uro, vsako veselje ima svoj čas pod nebom:

je čas rojevanja in čas umiranja,

čas sajenja in čas ruvanja nasada.

Je čas pobijanja in čas zdravljenja,

čas podiranja in čas zidanja.

Je čas jokanja in čas smejanja,

čas žalovanja in čas plesanja.

Je čas zametavanja biserov in čas zbiranja biserov,

čas objemanja in čas odtegovanja objemanju.

Je čas pridobivanja in čas zapravljanja,

čas hranjenja in čas zametavanja.

Je čas paranja in čas šivanja,

čas molčanja in čas govorjenja.

Je čas ljubezni in čas sovraštva,

čas vojne in čas miru.

~pridigar 3:1-8

Bil je čas osnovne šole, gimnazije, trenutno je čas mature.... prišel pa bo čas, nekje sredi januarja, ko bom šla na letalo in odletela neznano kam, od tam naprej pa v Sydney. Takrat bo pri nas čas mrzle zime, na moji končni postaji pa zelo vročega poletja. Hvala Bogu za Uggice, ki ohranjajo telesno temperaturo in jih lahko nosim pozimi in poleti... hihi.... :)

Ko bo ura v Sloveniji kazala 2 popoldan, bo pri meni odbila polnoč.

Trenutno si niti malo ne želim zapustiti tega kraja...uživam v Ljubljani, uživam doma v Šenčurju, uživam z vami na morju, pa ko se v petkah sprehajamo od enega lokala do drugega, ker nam noben ni všeč...

Tukaj pa pride del, ki ga ne razumem in ga ne znam razložit... veste, da nisem fanatik in vem, zakaj počnem stvari, ki jih počnem...oziroma jih ne.... no, tega dela ne razumem. Sem ga, ampak mi ni nič več jasno kaj, zakaj, kako, samo malo se mi sanja o datumih, pa še ti so bolj ohlapni. Ne razumem, zakaj grem januarja, zakaj grem v Avstralijo, zakaj na Hillsong College, in niti približno se mi ne sanja, kaj se bo tam zgodilo. Ampak kar koli se bo zgodilo, se bo zgodilo ob pravem času in takrat mi bo jasno.

Vem, da je zdaj čas učenja sociologije in da čas poslavljanja še pride....