Ob treh odhod izpred Tivolija, ob šestih prihod v Zagreb oz do Arene Zagreb. Najprej pol ure čakanja pred vrati... še uro in pol čakanja, da je na oder stopil predpevec Bojan (zadnji junak Hrvaškega Idola, ki močno spominja na Tošeta:)). Po parih pesmih se luči prižgejo.... sledi samo še več čakanja. Do devetih. Prevladovalo je splošno mnenje, da se bojo fantje morali močno potruditi, da se odkupijo...
Začetek. Kričanje. Bacstreet's back, seveda.... Skakanje. Prerivanje. Konec prve pesmi. Nick dobi brisačo, v katero obriše svoj prepoteni obraz.... potezo zaključi z zamahom proti obiskovalkam... naslednjih par pesmi se na žalost ne spomnim. Moje dogajanje se je zožalo, skrčilo na modro brisačo za katero je od začetka vleklo kar nekaj parov rok. Večino sva si lastili jaz & Petra. Sledilo je ščipanje, grožnje, renčanje, še več kričanja - tokrat na druge ljudi, ki so govorili naj spustim... Iskanje noža, vžigalnika...če bo treba, bomo brisačo razdelili. Dobri duši kot sva, sva dovolili, da odgriznejo majhen kos brisače.... Zaključek: glavnina je ostala v moji torbi, zdaj je na popravilu :D
Ob 10:45 je bilo predstave konec. Nekaj je na tem, ko punce kričijo, se fantje pogledajo in nasmehnejo drug drugemu... uživajo v tem.
Bolečine so se pojavljale v rokah, preponi, vratu, glasu se sploh ne spomnim, zvok... ?!, hrbet, noge.... Danes se je vse osredotočilo na vrat...ouch. Mislim, da so odplačali zamudo. :)
Sicer pa je bila včeraj obletnica: čez točno dva meseca sledi prvi šolski dan. Kovčki so doma, kopalke se še vedno iščejo, prošnja za vizo je pod drobnogledom... Naslednjih 14 dni pa bo sestavljenih iz dodatnega cepljeja in puljenja zob...
Srečno?!!! :D
Ni komentarjev:
Objavite komentar