odkar je bil tukaj Dave Martin vsak dan govorim vsaj z eno osebo, ki si je kupila nove table, urnike, koledarje, vsak dela na načrtih. Med drugimi s sostanovalko piševa po omari s flomastri, ki gredo dol. Ni panike.
Načrti za prihodnost: maja je odmor. Kaj počnem, še ne vem točno. Imam ideje, ampak jih je treba najprej preveriti... mami in oči, sošolci takšni in drugačni, pridno delam na seminarskih. Petra in Žiga prideta v roku 80 dni, takrat bo prvega semestra konec. Čas beži je odkritje dneva. V tistem času bom zamenjala stanovanje. Nove sostanovalke, nova enota iste zgradbe. Razlog: podobne želje, podobni cilji. Super podpora in spodbuda. Dve iz ZDA - North Carolina, ena iz francoskega dela Kanade. Mislim, da sem odkrila moj najljubši jezik. Kanadska francoščina mi v katerem koli trenutku polepša dan.
Jesen je občutno v zraku....
Ampak gremo k ideji dneva.
Leva stran črnih vrat je stala odprta pred njo, čutila je hlad znotraj stavbe, videla je temo in oddaljeno luč naprej po hodniku, slišala je glasove, ki so prihajali z vseh strani. Nemir je končno nadomestila radovednost, vstopila je in tiho zaprla vrata za sabo. V zatemnjeni predsobi je sledila luči in kmalu prišla do hodnika. Bež stene, bež vrata. Vsa razen enih. Večja so sivomodra, dvodelna, bolj proti koncu prvega hodnika. Po dobrem prvem ogledu je postala neobčutljiva. Kot vedno kadar ni vedela, kaj se bo zgodilo. Pozabila je na zeleno travo, na veter in na jesensko sonce. In kup avtomobilov za ovinkom. Pozabila je na srečo in na strah, na stopnice in nemirno srce.
Zaveda se, da sanja, da je sanjala vsakič, ko je bila tukaj. Sanje ji spet pripovedujejo, naj poišče prava vrata, pravo sobo. Tam se skrivajo odgovori, ki jih išče. V njej se mešata občutka omrtvičenosti in radovednosti. Če koga sreča, bo lepo povedala, kaj išče. Po kaj je prišla. Dejstvo, da ne ve, kaj to je, je ostalo v ozadju.
Končno sem skupaj sestavila zgodbo. Napisati dobro knjigo je na mojem seznamu za vse, ki še ne veste. Kar mislim, da je velika večina :) Veliko spodbudo mi nudi tipkovnica na računalniku... očitno me črka L ne mara, ker prime samo vsak deseti udarec.
Še spodbuda dneva: išči in boš našel. Kar iščeš, to boš našel... glej z očmi otroka, vsaj trenutek naj bo svež, nov, zabaven. Vsako jutro se zbudi s pričakovanjem najboljšega dneva in nekako se bo to zvečer uresničilo...
Ni komentarjev:
Objavite komentar