Z dolgočasjem je bilo mogoče opraviti samo na en način - da se zbrcaš iz njega.
- Ian Fleming, Pozdrav iz Rusije
'Ko sta bila Katie in Jacob majhna, sta se skupaj igrala na polju, cikcakala skozi poletno koruzo, kot da je labirint. Neverjetno, kako gosti in zeleni so lahko zrastli tisti zidovi, tako da je bila lahko le meter oddaljena od svojega brata, pa tega sploh ni vedela.
Enkrat, ko je imela približno osem let, se je izgubila. Igrala sta se sledi vodji, toda Jacob ji je ušel naprej in izginil. Katije ga je klicala, tosa tistega dne ji je nagajal in ni hotel priti. Hodila je v krogih, utrudila se je, postala žejna in nazadnje se je ulegla na hrbet na tla. Zamežikala je med stebli koruze in se tolažila s tem, da je to isto sonce, isto nebo, isti poznani svet, v katerega se je zjutraj zbudila. In naposled se je Jacob s slabo vestjo vrnil in jo poiskal.
Za mizo obrambe se je med točo besed okoli nje Katie spomnila tega dne na koruznem polju.
Stvari so se nekako dobro izšle, kadar si jim pustil, da gredo svojo pot.'
- Jodi Picoult, Preprosta resnica
Ni komentarjev:
Objavite komentar