V sreči ni prav nič skrivnostnega.
Vsi nesrečni ljudje so enaki. Rana, ki jim jo je nekdo zadal pred davnim časom, neizpolnjena želja, udare njihovemu ponosu, plamenček ljubezni, ki ga je upihnil porog - ali, še huje, ravnodušnost -, takšna rana se je prilepila nanje ali pa oni nanjo in tako preživijo sleherni dan zaviti v mrtvaški prt preteklosti. Srečen človek ne gleda nazaj. Tudi naprej ne. Živi v sedanjosti.
A tu je kleč. Nečesa ti sedanjost nikoli ne more dati: pomena. Pot sreče in pot pomena se razhajata. Če želi najti srečo, mora človek samo živeti v tem trenutku; živeti mora samo za ta trenutek. Če pa hoče najti pomen - pomen svojih sanj, svojih skrivnosti, svojega življenja -, se mora znova spustiti v svojo preteklost, pa če je še tako mračna, in živeti za prihodnost, naj bo še tako negotova. Tako narava pred vse nas obesi srečo in pomen in zahteva od nas samo to, da se odločimo za enega od njiju.
- Jed Rubenfeld, Interpretacija umora
Ni komentarjev:
Objavite komentar