nekoč so bralci hranili knjige vsakdanjih modrosti. kadar koli so naleteli na tehten odlomek, so si ga pod primernim naslovom prepisali v beležnico in dodali opažanja iz vsakdanjega življenja. erazem jih je učil, kako se to počne; in če niso imeli dostopa do njegove de copia, so pogledali v tiskane zglede ali vprašali učitelja iz soseščine. ta navada se je v začetku moderne dobe v angliji razširila vsepovsod, med navadnimi bralci in slavnimi pisatelji, kot so bili francis bacon, ben jonson, john milton in john locke. to je bil poseben način sprejemanja tiskane besede. v nasprotju z današnjimi bralci, ki sledijo loku pripovedi od začetka do konca (če niso digitalni domorodci in na bralnikih klikajo po besedilu), so prvi moderni angleži brali v presledkih in več knjig naenkrat. besedilo so razdelili na odlomke in jih postavili v nove vzorce, tako da so jih prepisali v različne dele svojih beležnic. nato so zapise prebrali, preuredili vzorce in medtem dodali nove odlomke. branje in pisanje sta bila torej neločljivi dejavnosti. sodili sta k vztrajni želji po razumevanju, kajti ta svet je bil poln znamenj: lahko si se z branjem prekopal mimo njih in če si zbiral odlomke, si ustvaril svojo, osebnostno zaznamovano knjigo.
- darnton, zadeva: knjiga
(to je to!! eden prvih modernih angležev sm in blog je očitno moja, osebnostno zaznamovana knjiga v počasni izdelavi :))
Ni komentarjev:
Objavite komentar