Teden pred VelikoNočjo

Ljubiti z močjo tisočih sonc.....

Kdor koli je že napisal, rekel, samo pomislil, na to idejo – poklone in čestitke.

Naša sostanovalka (beri: umazanija) bo kmalu odšla na nekaj dnevne počitnice. Ne, ker je ne bi več prenašale oz bi zbrale pogum in ji povedale, da je v resnici ne maramo... samo preprosto zato, ker College skrbi, da mi skrbimo za lastne domove. Kratko in jedrnato: v ponedeljek imamo preverjanje stanovanja. Razmišljam o vseh kolonijah... škoda, da ni samo postlana postelja in pospravljene obleke.

Šolski del mene (ki je očitno precej velik) se je odločil, da se učim skupaj z vami na blogu. Kar pomeni, da bo par nadaljnih blogov namenjenih knjižnji prijateljici Ester. Preprosto zgodba o punci, ki je postala kraljica...preprosto bila na pravem mestu ob pravem času. Filozofske debate vključene seveda, upam, da ne bodo samo enosmerne ;) oh ja, čas je 5 stoletje pred našim štetjem, Perzija, kralj Kserkses... za zanimivost lahko povem, da so ‘uradni vladni sestanki’ obvezno vsebovali pijačo. Ljudje so namreč verjeli, da te alkohol poveže z nadnaravnimi bitji. Definitivno lahko vidim, od kod pride ideja...ampak kot so že rekli, igranje z nadnaravnim je nad... haha

Prihajajo velikonočni prazniki. In trenutno razmišljam, če se slučajno to napiše z veliko začetnico... pirhi, prata (za vse uboge ljudi, ki ne veste, kaj to je... predlagam, da se po hitrem postopku naročite pri nekom, ki ve, kaj to je...), potica.... A je že kdo kdaj ugotovil, da se vse troje začne s P? Vikend tukaj bo neverjeten. Petek, sobota, v nedeljo pa se spet selimo v SEC (Sydney Entertainment Centre, ki je v Darling Harbour), ki sprejme do 12, 500 ljudi. Za zaključek sledijo kratki filmi, ki so jih pošiljali umetniki s celega sveta. Verjamem, da bo noro, ampak mislim, da niti moja bujna domišljija ne more dobiti predstave, kaj vse bo to obsegalo... #the exchange.

Nekaj najboljšega, kar sem se naučila ta teden v šoli, je povedala naša draga ravnateljica, Catrina. Govorila je o pravilih....ki jih nihče ne mara. Z domišljijo nas je postavila na vrh Eifflovega stolpa in nas vprašala preprosto vprašanje: če ne bi bilo ograje, kako blizu roba bi si drznili iti?! Kdo bi si drznil nagniti čez rob?! Koliko bi dejansko videli, če bi nas strah ohromil pred robom?!

Med vsemi wow slikami stolpa sem izbrala tole, ker dejansko pokaže, kar hočem pokazati: višino in mogočnost stolpa. Če ta stolp predstavlja moje življenje.... potem lahko samo rečem: opa, to pa je razgled....

Čas za kosilo...dejstvo, da sem se zadnjo uro basala z Gorenjko (v tem oklepaju bi moral biti srček, pa ga blog noče sprejet...kaj?!) nima nobene veze...

Lep sončen teden

xo