Zakaj obožujem Avstralijo

Vsako človeško bitje bi moralo v sebi hraniti sveti plamen norosti in se istočasno obnašati kot normalna oseba. - Paulo Coelho

In točno zato obožujem Avstralijo.

Za začetek grem par mesecev v vzratno. Očitno BlackBerry aka ČrnaBorovnička rad ne deluje tako kot bi moral. Ne vem, zakaj. Po prvem popravilu, se je pokvaril spet isti dan, po drugem popravilu se je čez nekaj ur pojavila ista napaka. V sredo, četrtek, petek, soboto (po telefonu) in v ponedeljek sem torej preživela vsaj dobri dve uri v trgovini s telefoni. Finančne strani raje ne omenjam. Preveč v detajle.

Zgodovina me uči, da se z Avstralci veliko več doseže na prijazen način. Ti prijazen do mene, jaz prijazen do tebe, bi rekel Tarzan. Ampak nekje je pač treba začrtati mejo. In to je bil moj cilj današnjega dne.

Na žalost pa se včasih počutiš naravnost neumno. Zato v tistem trenutku pograbiš torbo, odkorakaš iz trgovine, delaš ovinke, dokler se ne odmakneš neprestani gneči človeških mravelj in dihaš. Če si jezne narave, potem brcaš v steno, mogoče smetnjake. Izogibaš se avtomobilom. Še dobro, da nisem jezne narave. (??!)

Zgodilo se je, da se je starejši gospod odločil odkorakati mimo. Slučajno ima dve hčeri, 19 in 13 let, in ne more odkorakati mimo mladega dekleta v očitno stresni situaciji, ne da bi vsaj nekoliko pomagal. Povabil me je torej na kavo in klepet. Ko se odločam, kaj narediti in kaj ne, upoštevam mnogo različnih faktorjev. Seštevek teh je bil, zakaj pa ne.

Kaj pa lahko drugega tare dekle, kot pa zlomljeno srce? Prvih nekaj minut je tako preživel v monologu tolažbe, da bo pravi že prišel. Dokler jih ne zapiram neprestanimi klici, smsi in vsem ostalim, kar dekleta pač počnejo. Fantje so radi svobodni. Očitno sem si nasvete vzela k srcu, kakor si je pač razložil moj smeh.

Ugotovila sem, da se je moj novi prijatelj Julian rodil gluh in zdaj bere iz ustnic in delno uporablja aparat. Zato se je naučil, kako ravnati z ljudmi, posebno s tistimi, ki so nežnejšega spola. Nadutežev pa sploh ne prenaša. Žena mu je umrla in zadnjih 10 let sam vzgaja hčerkice, najpomembnejša lekcija, ki ju je naučil, pa je, da je življenje lepo, če ga uživaš. In da je vsaka lekcija del življenja. Vsak ima svoje vzpone in padce, najlažje pa se obdržiš pri zdravi pameti, če treniraš svoje srce.

Obožuje vsako irsko malenkost in igra irske bobne. V irskem baru, kjer pije svoj irski pir.

Študiral je antično zgodovino (še dobro, da s seboj nosim Homerjevo Odisejo), kar mu da vso pravico da me označi za daljno potomko Filipa Makedonskega. Ista država, zakaj pa ne. Pomudila sva se tudi okoli tragedij njegovega direktnega potomca, Aleksandra Velikega. Kakšen moški!

Po dobrih 15 minutah je odšel, da mu ne bi odpeljali novega avtomobila. Japonskega, ne mara nemških BMW-jev.

Pa je bil moj svet spet lep.