'Pastir sem še zmeraj lahko,' si je mislil mladenič. 'Znam skrbeti za ovce in tega nikoli ne bom pozabil. A morda nikdar več ne bo priložnosti, da grem v Egipt in vidim piramide. Starec je imel zlat naprsnik in poznal je mojo Osebno legendo. Res je bil kralj, pravi kralj modrec.'
Od andaluzijskih poljan sta ga ločili le dve uri potovanja z barko, medtem ko je med njim in piramidami ležala neizmerna puščava. Tedaj pa se mu je porodila drugačna misel. Bil je za dve uri bližje svojemu zakladu, in to kljub temu, da je porabil skoraj leto dni, da je prehodil ti dve uri poti.
'Vem, zakaj se hočem vrniti k svojim ovcam. Dobro jih poznam, z njimi ni veliko dela in z lahkoto sem jih vzljubil. Nisem prepričan, ali je mogoče ljubiti puščavo. Toda puščava skriva moj zaklad. Če ga ne najdem, se še zmeraj lahko vrnem domov. Zakaj ne, torej?'
- Paulo Coelho, Alkimist
Ni komentarjev:
Objavite komentar