Trik do moje sreče

'Gotovo obstaja trenutek, ko prvič prepoznaš, kdo si, in se ti gotovo zdi čisti nesmisel.'
- Ian McEwan, Amsterdam

Stvar je takšna. Sem po vsej verjetnosti na vrhu seznama najbolj naivnih oseb. Tisti, ki me dobro poznate, se zdaj najbrž potihem hahljate, kdor ima res dober dan. se je celo hitro zasmejal. To je eden izmed razlogov, zakaj je z menoj tako lahko manipulirati. Tudi to je splošno dejstvo in moja zgodovina je polna dogodkov, ki naj govorijo sami zase.

Preprosto verjamem skorajda vsemu. Še posebej, če slišim točno tisto, kar hočem. To me sicer niti približno ne naredi izjeme, ampak (pazi to) smo vsi isti. Svet vidimo takšen, kakršnega hočemo, in ne takšnega kot v resnici je. Nimaš kaj.
Osebno pa rada naredim korak več. Sprejemam drugačnost. Če jaz mislim nekaj, ti drugo, imava debato. Lahko sem na koncu tiho, rečem zanimivo, to pa še ne pomeni, da se z idejo strinjam, ali jo sprejemam za svojo. Sprejemam pa dejstvo, da razmišljaš drugače kot jaz. Oba imava prav. Jaz pustim tebe, ti pustiš mene in skupaj delujeva v slogi in miru, skorajda. Poleg tega pa kljub občasno prevelikemu egu, z lahkoto priznam, da ponavadi nimam pojma. Kdo torej sem, da bi dvomila? Če sprašujem in nasprotujem, to ni napad. Samo hočem razumeti. Razumeti pa hočem vse, do zadnje pike in ponavadi pomaga, ko tvojo teorijo vidim v pisni obliki. Zapisani besedi verjamem. Konec. Po možnosti napisane s strani kakšnega super slavnega priznanega psihologa. (Ne morem verjeti, da dejansko dajem namige kako z mano še bolj manipulirati.)

Včasih počnem stvari, ki jih nočem. Ali pa ne vem točno, zakaj jih počnem. V tistem trenutku se mi zdi zabavno, uporabno. Pravilno. Včasih poslušam svoj šesti čut. Kdaj pa kdaj se kasneje tepem po glavi, ampak hej, vsaka stvar me je nekam pripeljala. Rada počnem neumnosti in bedarije. Veliko bolj so zabavne kot njihovo nasprotje, to je zagotovo.

Tukaj pa je trik do moje sreče. Z mojo naivnostjo to ne bo težko.

Ne manipuliraj z mano. Manipulacija je 'vsako vedenje, kjer nam ni pomemben odnos do druge osebe, temveč je druga oseba bolj sredstvo za dosego našega cilja.' S prve roke lahko povem, da ni dobro biti samo sredstvo. Predlagam iskrenost. Na tvoji strani bom po vsej verjetnosti v vsakem primeru.


In opozorilo: žal mi je, če zveni morbidno, depresivno, težaško... spet preveč kompliciram in razmišljam. Niti malo. Iskreno povedano, sem imela ves čas pisanja in razmišljanja na obrazu rahel nasmešek. Tisti nasmeh, ki pravi, vem, kdo sem. Poznam svoje šibkosti in nosim jih na dlani. Ne motijo me in z njimi lahko živim.

Kaj pa ti?