Kdor poje...

Korak nazaj je dostikrat že korak naprej.
- Evald Flisar, Čarovnikov vajenec


Med superučenjem sem prišla na superidejo. Da pač vzamem pavzo in napišem blog o nečem, kar mi je precej pomembno v življenju. Glasba.

Ne to, da se poje samo takrat, ko se ne sliši. Ali da sem hodila v glasbeno, 6 let (halo?!) in še vedno vem točno, v katerem izmed mojih predalov se skriva moja flavta, daleč najlepše glasbilo. Da bi jo vzela v roke, to še, zajeti zrak in narediti z ustnicami tisto malo luknjico, to je pač že druga zgodba. Ne upam si, in da si ne bi kdo drznil s kakšnim 'ne upaš si' odgovorom. Ne bo delovalo, če je moj strah že priznan :)

Ta blog bo bolj o glasbi, ki jo poslušam. In nekaj se posluša bolj ali manj ves čas.

Trenutno je na repeat tole:



Obožujem tako Brooke Fraser kot Williama. Njegov glas - čisti spokojni mir. Njo sem 'spoznala' preko Hillsong (ki, mimogrede, letno posnamejo dva svetovna poznana, rekorde podirajoča CD-ja. Enega v živo, drugega v studiu... V vseh njihovih letih se je pač nabralo dovolj glasbe, da zapolnijo skoraj polovico moje glasbene knjižnjice). Članica naše, hm, klape. Zelo poredko sicer v Sydneyu, je kdaj pa kdaj nastopala na naših odrih. Na moji playlisti si deli svojo s tem najdražjim, genijalnim glasbenikom:



Velika fenica mjuziklov, Hairspray, Fantom iz opere, tudi Highschool Musical. Disney pesmi, itak (zmaga Anastazija, in nujno obvezno Zlatolastka). Med učenjem, in med potrebo nerazmišljanja, je ni čez soundtracke. Gospodar prstanov, neverjeten. Hans Zimmer, večna legenda. In po mojem mnenju eden izmed njegovih največjih uspehov, Pearl Harbor. Za osvežitev spomina, klikni spodaj :p



Obstajajo pač moje stalne ljubezni, več ali manj tiste nostalgične, iz mlajših let. Backstreet Boys, Caught In The Act, ostali večni boybandi 90ih, (ali ok, tudi kasnejših. Govorim o One Direction, Bieberju ipd....) Kari Jobe na trenutke, moj najdražji Usher,



moji drugi štirje najljubši, Il Divo,



ne pozabimo na naše 'domače', Joksimovića, Pop design, večni Toše, in trenutno na višku seznama Ivan Zak



Pa da ne bo pomote - v resnici niti nisem tako romantična oseba, kot morda zveni.... :)

Znam se zabavati medtem, ko poslušam, znam uživati, v ritmu, v melodiji. Sem velika pristašica nakupovanja originalnih CD-jev. Ena izmed najlepših stvari, ki se mi lahko zgodi v dnevu, je Veliki Beli, avtocesta in CD na repeat. Ko že poznam pesmi ali jih še spoznava. Ko ugotavljam, katera je naslednja, pa je ena boljša kot druga, in ko pridem dvakrat okoli s preskakovanjem, ugotovim, da bi pa mogoče bila dobra ideja pustiti glasbi, da gre svojo pot.

Še posebno zabavni del pa mi je poslušanje besedil. Tisti trenutek, ko ugotovim, da je besedilo preprosti in lepo. V španščini po možnosti. Ko pa se posvetim razčlenjevanju teh zapetih besed in njihovih zvez, se naučim, da je moja slušna sposobnost razumevanja nekoliko slabša, kot si mislim.
Moj prevod: ko ne moreš sanjati in umiraš od bolečine (lepo besedilo, prisežem!), je v resnici: ko se ne moreš smejati in si umrla od bolečine (tenks, google translate).
Il Divo še gre, ko pa se zmotim pri poslušanju Pop design... kdo se ne bi ob tem smejal?

Luškana pesem, pa se nasmehnem pa imam polepšan dan :)