- Melville, Moby Dick
Ni vse zlato, kar se sveti. Ne sodi knjige po platnicah. V nekom je 'more than meets the eye'. Vsak je nekaj posebnega....
Veliko je takih, ki pravijo, da stvari morda niso takšne, kot se zdijo na prvi pogled. Če hočeš nekoga zares spoznati, moraš z njim preživeti čas, izmenjati besede, misli, zaupanja. Iti skozi sezone, lepega, slabega. Je jasno, kaj hočem povedati (za spremembo :))
Nekateri živijo skrivnosti, drugi so kot odprta knjiga. Osebno sem velika oboževalka vprašanj. In ne samo preprostih, čitčat. Lahko sem tiho, lahko poslušam, lahko govorim skorajda kar koli. Ampak največja poslastica je, kadar lahko vprašam nekaj, kar bi se mnogim zdelo nevljudno. Globoka vprašanja, neprimerna, takšna, na kakršna se ljudje običajno zlažejo pa vendar zahtevajo iskren odgovor.
Ne da mi je vseeno, ali dobim iskren odgovor ali ne. Niti nimam cilja ali kakšnega skrivnega namena v ozadju. Nekaj preprosto je na tem, ko se pogovarja o resnici. Ne glede na to, v kakšno platno je zavita, v koliko laži prepletena in kaj sporoča.
Toliko za uvod. V resnici že nekaj časa hočem povedati zgodbo o moji posebni orhideji. Ne cveti, že nekje od aprila, sicer pa je rožnate barve. Na začetku je imela dva lista, prvi je šel kmalu, drugi pa... Ima zgodbo :)
List na levi, največji, najdebelejši je skorajda vzel konec. Kmalu po prvem listu in ostalih cvetovih. Ampak! Preživel je. Ali vstal od mrtvih. Osebno preferiram drugo verzijo. Skozi tegobe se ni preboril brez posledic, zdaj je malo vijugast, malo zmečkan, nujno potreben likanja, da bi bil kolikor toliko podoben listu. Samo zato, ker čudno izgleda, še ne pomeni, ...
Velikost listov naj vas ne preseneti - nima veze z njihovo dejansko starostjo. Peti list, čisto na desni, je drugi po vrsti. Komaj se ga opazi in je nekoliko, hm, majhen za svojo starost. Zadel se je ob rob posodice in pač prenehal rasti. Pozor - ima obliko srčka!
Tretji po starosti je drugi z leve. On pač nima posebne zgodbe. Je, kar je. Nekaj vmes med prvim in drugim, brez posebne oblike, brez prave velikosti, dolžine. Z njim je vse v redu, pa vendar ni tako kot bi moral biti... Pač.
Ostane nam še suhec. Ta raste v dolžino, ne pa tudi v širino, recimo, da je najstnik. Čeprav si tudi za to rast vzame ves svoj potreben čas. Ta mali je trmast in poln presenečenj. Naj vas njegova šibkost ne zavede.
Zadnji, mali je čisto mala svetla pikica v sredini. Ne grem se rastista, ampak njegova barva,.... svetla, rjave pike (po vsej verjetnosti obstaja popolnoma enostavna razlaga, pomanjkanje gnojila, napačna svetloba, napačna temperatura, vlaga v zraku,...). Star komajda štirinajst dni in zanj imam prav posebna pričakovanja...
Ni komentarjev:
Objavite komentar