8. januar 2013

'Odločim se biti srečna'. Ali 'bedak sem'

Ko smo tako opredelili pojma 'hotenost' in 'nehotenost', moramo zdaj spregovoriti še o odločitvi; zakaj odločitev je z bistvom vrline najtesneje povezana, po njej lahko značaj še zanesljiveje presodimo kot po dejanjih.
Odločitev je nekaj hotenega, vendar ni isto, kajti 'hoteno' ima širši pomenski obseg. Hotenosti so npr. deležni tudi otroci in druga živa bitja, ki odločitve ne poznajo. Dalje: nenadna dejanja lahko označimo kot hotena, čeprav niso storjena na osnovi odločitve.
Očitno se motijo tudi tisti, ki označujejo odločitev kot neko poželenje, izbruh strasti, željo ali nekakšno mnenje. Saj npr. nerazumska bitja ne poznajo odločitve, čeprav so deležna poželenja in strasti. Dalje: kdor se ne zna obvladati, dela pod vplivom poželenja, ne pa odločitve. In obratno: kdor se zna obvladati, dela pod vplivom odločitve, ne pa poželenja. Nadaljni dokaz: poželenja nasprotuje odločitvi, ne nasprotuje pa poželenje poželenju; poželenje gleda na to, ali je nekaj prijetno ali boleče, odločitev pa ne.
Še manj more biti odločitev istovetna z izbruhom strasti. Kar se stori v strasti, se zdi, da je zelo daleč od odločitve.
Odločitev tudi ni isto kot želja, čeprav se zdi, da ji je zelo blizu. Kajti odločiti se ne moremo za nekaj nemogočega, in če bi kdo trdil, da se je odločil za kaj takega, bi ga imeli za bedaka. Želja pa gre lahko tudi za nemogočim, lahko si npr. želimo nesmrtnosti. Dalje: želja je lahko usmerjena tudi k nečemu, česar sami ne bomo nikdar storili; lahko si npr. želimo, da bi zmagal neki igravec ali atlet. Nihče se ne more odločiti za kaj takega, ampak le za nekaj, kar misli, da bo sam storil. Poleg tega je želja usmerjena bolj k samemu smotru, odločitev pa k sredstvom za dosego tega smotra. Tako npr. si želimo biti zdravi, odločimo pa se za nekaj, s čimer si zdravje ohranimo; želimo biti srečni in tako govorimo - toda govoriti 'Odločil sem se biti srečen' bi ne bilo umestno. Skratka: odločitev se nanaša na nekaj, kar je v naših močeh.


- Aristotel, Nikomahova etika, Tretja knjiga, 4. poglavje





... za vse filozofe, temperamentneže in komplikatorje.... :)

2 komentarja:

  1. Citiram: "Dalje: želja je lahko usmerjena tudi k nečemu, česar sami ne bomo nikdar storili; lahko si npr. želimo, da bi zmagal neki igravec ali atlet. Nihče se ne more odločiti za kaj takega, ampak le za nekaj, kar misli, da bo sam storil."

    Tu vzemimo za primer nekoga ki vpliva na športe stave. Odločil se je da bo ena ekipa zmagala ima tudi tako željo. Posledično na to ekipo nima vpliva, vendar ima vpliv na drugo ekipo, ki se zaradi njegove odločitve da ta ekipa izgubi tudi sama ekipa odloči da izgubi (odločitev podprta s sredstvom). Se pravi odločili smo se da zmaga ekipa A, čeprav nismo imeli vpliva na ekipo A.

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Rosenthalov oz pigmalijonski efekt, da filozofijo podpremo s psihologijo ;))

      Izbriši