Fantastično

Hvala.

Ni verza, samo preprosta beseda.

Vem, da vsi vemo, da beseda fantastično obstaja. Vemo, kaj pomeni. Ampak, kolikokrat smo jo v resnici uporabili?! Vprašanje, ki mi je prišlo na pamet, in odgovor bi se glasil skoraj nikoli. Ne da ima kakršno koli vezo s tem, kaj se dogaja, samo zabavna ugotovitev.

V teh počitnicah sem začela brati knjigo, ki mi jo je dala mama za v branje preden sem šla. Imenuje se Materina ruta, napisal jo je Lojze Kozar. Dogaja se nekje v Porabju med drugo svetovno vojno.

Biti štiri mesece izvzet iz kulture. Seveda razmišljam po slovensko, govorim po slovensko (večino po internetu, haha), berem po slovensko... ampak nisi več obdan v krogu slovenskega načina. Slovenske kulture. Šele zdaj sem stopila par korakov nazaj in začela brati to knjigo kot nekdo, ki je slovensko kulturo doživel, jo razume, je del njega, pa ni v njo zavit. Stavki, besede, način govorjenja. Stvari, ki jih ne opaziš nikoli, dokler ne ostaneš brez njih in te nekdo na to opomni.

Istočasno ko berem to knjigo, rešujem seminarsko za predmet kulturologije.

Polovica cele seminarske so vprašanja o slovenski kulturi. O domači kulturi.

Največji kulturni šok, ko si prišel v Avstralijo?! Moram reči, da ena izmed stvari, ki jo kulturno najbolj pogrešam, je zagotovo solata s kisom, oljem in soljo. Brez pikantnih omak in ogabnih dodatkov. Ena izmed bolj varnih ugotovitev pa bo tudi: ko prečkaš cesto, najprej poglej desno, potem levo in še enkrat desno. In za vse nove v Sydneyu - čeprav vozniki pospešijo, ko vidijo nekoga prečkati cesto, se ni potrebno ničesar bati. Po zakonu morajo ustaviti pešču, ampak jim je zabavno jih malo strašiti. Vseeno ne priporočam skokov na cesto; navajeni so kengurujev. ;)

Tri stvari iz domače kulture, ki bi ti preprečile uspešno/dobro komunikacijo z nekom, ki prihaja iz druge kulture?! Tri stvari, ki bi ti omogočile uspešno/dobro komunikacijo z nekom, ki prihaja iz druge kulture?!

Cel teden je, po ne moji zaslugi, potekal v razmišljanju kdo smo, zakaj smo kdor smo, od kje to prihaja, kakšna je naša zgodovina. In ne mislim dejstev. Mislim, stvari, ki so se zgodile, nas nekaj naučile, in kam nas bo to pripeljalo. Kaj je tisto, kar je naše, drugače od vseh ostalih, in je več kot vredno, da se ohrani, da se zato borimo?! Kaj je tisto, kar nas je prizadelo, ranilo in nas naučilo, da zaupanje ni dobro?! Katere stvari smo se naučili, pa so laž?!

Kot nekdo, ki je bil štiri mesece izvzet iz slovenske kulture, pa jo pozna, razume in je del njega/nje, lahko povem, da je celotna kultura posebna, vredna boja. Ne napovedujem vojne. Samo dajem nam samozavest.

Kdo ve, kaj bo prineslo Svetovno prvenstvo v nogometu?!?! :D