Prejšnji blog je bil mogoče bolj zame kot za kogar koli drugega.... ampak, zakaj pa ne?
Več kot uradno smo vstopili v pomlad. Čuti se v vremenu. Kratki rokavi, občasno kratke hlače, plaža, sončenje,... med vsemi temi lepimi stvarmi pa so tudi tiste malo manj meni všečne... naprimer trenutna - lije kot iz škafa, ampak kdaj pa se to še ni zgodilo sredi pomladi? In so bili kmetje veseli, da se to ni zgodilo.... :) ha
Danes smo sredi noči prestavili uro. Za eno naprej. Kadar koli vstanem prezgodaj, da bi zjutraj videla, kakšne so moje možnosti pri izbiri oblačil, to ni dober znak. Dobro jutro, sonček!!
Mogoče tale blog pišem iz izgovora, da mi ne bi bilo treba pisati seminarske... ali pa mogoče celo treh. Disciplina je na počitnicah. Očitno.
Trenutno sem zaključila precej burno debato (ne prepir!! :P) s sostanovalko. Ima ločena starša in oče se bo decembra poročil z drugo žensko. Ne samo, da to jemlje precej osebno in čustveno, ima tudi precej močno predstavo o tem, kaj pomeni zaobljuba. In ker sta jo starša učila o tej zaobljubi, je zdaj precej izgubljena, glede na to, da počneta nekaj njej popolnoma nerazumljivega.
Malo opomina: najbrž se spomnite moje velike izjave o omejitvah pred poroko :) Precej dramatična zadeva. Recimo.
Recimo tudi, da obstaja neki video, kjer govorim o stvareh, o katerih nimam pojma. Zato se pa nikoli ne nehamo učiti :)
Razmišljam, da mogoče nisem vedela KAJ govorim, ampak sem vedela O ČEM govorim. O tisti zaobljubi, ki moji sostanovalki toliko pomeni. Ki meni ogromno pomeni. Ki paje (hvala lepa večnim opcijam in vsem cestam, ki vodijo v Rim) izgubila toliko vrednote v očeh večine ljudi.
Kaj dejansko pomeni dokler naju smrt ne loči? Do konca mojih dni? V zdravju in bolezni? Od kje ideja prstana?
Menda je bila ženska ustvarjena iz rebra. Kar dejansko v hebrejščini pomeni 'del'. Del pri srcu. Z ramo ob rami. In ko se poročita, postaneta eno meso. Kar si sicer lahko razlagate po svoje, ampak jaz mislim, da se takrat tisti del, ki je bil uporabljen za stvaritev, vrne na svoje prvotno mesto. Z ramo ob ramo. Ob srce.
Eden izmed problemov pri poroki je ideja, da traja večno. Če ne uspe, pač to ni bila prava oseba, premakni se naprej.
Adam je z razlogom spal med celim postopkom. Mislim, da mora biti precej boleča zadeva. Tako za enega kot za drugega. In nikoli več ne bosta takšna, kakršna sta bila pred poroko. Ljudje se spreminjamo, bi rekel....nekdo.
Ampak pozornost hočem usmeriti na nekaj drugega: nikoli več.
Nikoli ne reci nikoli.
Poroka ni samo list papirja. Škoda dreves v tem primeru. Niti ni poroka cel kup priložnosti za zapravljanje - lepe puhaste bele sijoče obleke in diamantni prstani.
Poroka je zaobljuba za večnost.
Vsak dan znova in znova.
Vsako jutro.
Bom sprejela odločitev, da skrbim zate z vsem, kar sem. Da se s teboj veselim in da s teboj jokam.
Vsako jutro bom sprejela odločitev, da te znova in znova osvojim. In ti znova in znova dovolila, da me osvojiš.
Kako lahko nekaj takega obljubim več kot samo enemu? Najbrž bom spodletela po celi črti že tako ali tako.
Zato pa je ljubezen in ZNOVA IN ZNOVA. Vsako jutro.
Zakaj bi obljubila nekaj takega? Ker bi rada, da nekdo to obljubi meni. Da najprej odkrijem bolj sebični razlog. Predstavljaj si, da ti nekdo obljubi, ne glede na sezono ti obljubim večni lov?! :)
Drugi tisti mogoče malo manj sebični razlog pa bi bila preprosto ideja, da se hočem vrniti na kraj, kjer mi je bilo namenjeno, da sem.
Z ramo ob rami. Ob srcu.
Ni komentarjev:
Objavite komentar