presenečenje

'to je tvoja šibka točka, demian, to sklepanje, da že veš, kako se bo končalo nekaj, kar se še ni niti začelo. ljudje smo tako neumni, da bolj trpimo, če se naša prerokba ne uresniči, kot pa, če se uresniči in moramo trpeti, kakor smo predvidevali, in tako mimogrede, ne da bi se tega zares zavedali, poskrbimo, da se naše osebne katastrofe res zgodijo - če nič drugega zato, da potrdimo, kar smo že vedeli.... 

kakšna neumnost! če se lahko odrečeš nečimrni želji, da bi videl prihodnost, boš imel pred očmi, kar se moraš še naučiti. pristopiti k ljudem in situacijam brez predsodkov. vedeti, da konec zgodbe nikoli ni zajamčen, ne tako ne drugače. upati si raziskovati brez nezaupanja in se brezpogojno prepustiti sedanjemu trenutku življenja. sprejeti, da te za vsakim vogalom čakajo presenčenja, lepa in drugačna ... '

- jorge bucay, ti povem še eno zgodbo

palača v mislih

ljudje pravijo, da imam čudaško pamet - najbrž najbolj obziren način, ki so si ga kdaj izmislili za to, da rečeš, 'govoriš nesmisel!' morebiti imajo prav. kadar koli postanem nestrpen in zamešam, kar naj bi povedal, se prestrašim pogledov ljudi in se pretvarjam, da ni tako, kadar se predstavim tujcem in hlinim nevednost o tem, kako odtujen sem od samega sebe, kadar sem prizadet od preteklosti in se mi zdi težko priznati, da prihodnost ne bo nič boljša, ali se ne morem sprijazniti s tem, kje oziroma kdo sem; v vsakem od teh vse prepogosto ponavljajočih se trenutkov vem, da ne govorim ravno smiselno. ampak nesmisel je prav toliko oddaljen od prevare kot resnica. slepilo od znotraj spreminja resnico, da postaneta nerazpoznavna. čerav se to morda zdi zapleteno, je pravzaprav zelo preprosto. tako preprosto, da je mogoče izraziti z eno samo črto.

- elif shafak, bolšja palača


(p.s.: preberi še enkrat, zelo počasi. ponovi vajo)

kaj lisica pravi

'moje življenje je pusto. jaz lovim kokoši, ljudje lovijo mene. vse kokoši so si podobne, vsi ljudje so si podobni. dolgčas mi je že. če pa me udomačiš, mi bo v življenje posvetilo sonce. spoznala bom korake, ki bodo drugačni od vseh drugih. drugi koraki mi prinašajo smrt. tvoji me bodo zvabili iz brloga kot pesem. poglej! vidiš tam doli žitna polja? ne jem kruha. kaj bi z žitom? žitna polja me ne spominjajo na nič. in to je žalostno! tvoji lasje pa so zlati kot žito. ah, kako bo lepo, ko me boš udomačil! žito, ki je zlato, me bo spominjalo nate. ljubila bom celo veter v žitu ...'

lisica je umolknila in dolgo gledala malega princa.
'prosim... udomači me,' je rekla.
'prav rad,' je odgovoril mali princ, 'le časa imam malo. prijatelje moram najti in spoznati še marsikaj.'
'le tisto spoznaš, kar udomačiš,' je dejala lisica. 'ljudje si ne vzamejo časa, da bi sploh kaj spoznali. pri trgovcih kupujejo kar izgotovljene predmete. ker pa ni trgovcev, ki bi prodajali prijatelje, ljudje nimajo več prijateljev. če bi rad imel prijatelja, me udomači!'
'kaj je treba storiti?' je rekel mali princ.
'treba je biti zelo potrpežljiv,' je odgovorila lisica. 'skraja boš sedel v travi bolj stran od mene kot zdaj, takole. pogledala te bom od strani, ti pa boš tiho. besede so izvir nesporazumov. toda vsak dan boš lahko sedel malo bližje ...'

drugo jutro je mali princ spet prišel.


- antoine de saint-exupery, mali princ

skrivnosti branja

nekoč so bralci hranili knjige vsakdanjih modrosti. kadar koli so naleteli na tehten odlomek, so si ga pod primernim naslovom prepisali v beležnico in dodali opažanja iz vsakdanjega življenja. erazem jih je učil, kako se to počne; in če niso imeli dostopa do njegove de copia, so pogledali v tiskane zglede ali vprašali učitelja iz soseščine. ta navada se je v začetku moderne dobe v angliji razširila vsepovsod, med navadnimi bralci in slavnimi pisatelji, kot so bili francis bacon, ben jonson, john milton in john locke. to je bil poseben način sprejemanja tiskane besede. v nasprotju z današnjimi bralci, ki sledijo loku pripovedi od začetka do konca (če niso digitalni domorodci in na bralnikih klikajo po besedilu), so prvi moderni angleži brali v presledkih in več knjig naenkrat. besedilo so razdelili na odlomke in jih postavili v nove vzorce, tako da so jih prepisali v različne dele svojih beležnic. nato so zapise prebrali, preuredili vzorce in medtem dodali nove odlomke. branje in pisanje sta bila torej neločljivi dejavnosti. sodili sta k vztrajni želji po razumevanju,  kajti ta svet je bil poln znamenj: lahko si se z branjem prekopal mimo njih in če si zbiral odlomke, si ustvaril svojo, osebnostno zaznamovano knjigo.

- darnton, zadeva: knjiga



(to je to!! eden prvih modernih angležev sm in blog je očitno moja, osebnostno zaznamovana knjiga v počasni izdelavi :))

malinowski. bronislaw malinowski

antropolog po eni strani verjame v pravico vseh ras - bele, rjave in črne - in v pravico vseh manjšin do enakovredne obravnave. kaže tudi koservativno nagnjenje, zaradi katerega priznava vrednost tradicije, vrednost različnosti kultur v njihovi samostojnosti kot tudi v vzajemnem opajanju. njegov nasvet bi bil, da naše kulture ne smemo vsiljevati drugim s silo orožja, močjo bogastva in strogostjo zakona. misionarski duh v najsurovejši obliki bo treba vsaj modificirati. nacionalizem v smislu konservativne reakcije in tega, da vsak narod meni, da ima prav njegova kultura integralno vrednost, se kot požar širi po vsem svetu. za to smo odgovorni predvsem mi, pripadniki bele rase; drugim rasam in drugim ljudstvom smo dajali našo religijo, našo izobrazbo in mnoge druge duhovne blagodati z implicitno obljubo, da bodo potem, ko sprejmejo našo civilizacijo, enakopravni z nami. te obljube nismo izpolnili.

začenjamo spoznavati, kako nevarno je govoriti o bremenu belca, ga prelagati na ramena drugih in pustiti, da ga nosijo namesto nas. dajemo vse obljube, implicirane v našem konceptu človeškega bratstva in enakosti v izobraževanju, a ko gre za bogastvo, moč in samoodločbo, drugim ljudem to odrekamo.

eno vprašanje je, ali ni antropolog že prepozen in ali bi njegov nasvet še sploh kaj veljal, četudi bi mu bilo dovoljeno sodelovati pri kakšni konferenčni mizi visokih in mogočnih. to, da antropolog ne more molčati, je drugo vprašanje.

- bronislaw malinowski, znanstvena teorija kulture



(.... ali kako se tečka malina odkupi na zadnjih dveh straneh)

knjige Amosa Oza

'nekoč, star sem bil sedem ali osem let, mi je mati rekla, ko sva sedela na predtanji klopi v jeruzalemskem avtobusu, namenjena k zdravniku ali v trgovino z otroško obutvijo, da sicer drži to, da se knjige z leti lahko spremenijo, tako kot se z leti spremenijo ljudje, razlika pa je v tem, da te ljudje konec koncev skoraj vsi pustijo na cedilu, brž ko od tebe nimajo nobene koristi ali veselja več, ko jih ne zanimaš ali jim preprosto nisi več všeč, medtem ko te knjige ne pustijo na cedilu nikoli v življenju. seveda jih boš kdaj pa kdaj odložil, nekatere celo za veliko let ali za zmerja. ampak one, knjige, ti tudi takrat, tudi če si jim bil nezvest, ne bodo nikoli dokončno obrnile hrbta: čisto tiho in skromno te bodo čakale na polici, cela desetletja bodo čakale, ne da bi se pritoževale. dokler ne boš neke noči nenadoma potreboval katere od njih, pa tudi če ob treh zjutraj, pa tudi če bo to knjiga, ki si jo leta in leta zapostavljal, jo celo skoraj izbrisal iz spomina, ne bo te razočarala, temveč bo stopila s police in bila pri tebi tisti hip, ko jo boš potreboval. ne bo obračunavala s tabo, ne bo se izmikala ali se spraševala, ali se ji splača, ali jo zaslužiš in ali še sodiš k njej, temveč bo enostavno takoj prišla, ko jo boš prosil, naj pride. nikoli te ne bo pustila na cedilu.'

- amos oz, zgodba o ljubezni in temnini


p.s.: obožujem avtobiografije

#alkimist

'kadar si nečesa res želiš, stremi vse stvarstvo k temu, da bi se ti sanje uresničile,' je govoril stari kralj. 

a stari kralj mu ni nikoli govoril o tatvinah, neprehodnih puščavah, o ljudeh, ki poznajo svoje sanje, a jih nočejo uresničiti. stari kralj mu je zamolčal, da so piramide samo kupi kamenja, ki si jih vsak lahko postavi na svojem dvorišču. prav tako mu tudi ni povedal, da si moraš takrat, ko imaš dovolj denarja, da si lahko kupiš večjo čredo kot kdaj koli, to čredo tudi kupiti.

- paulo coelho, alkimist